Novosti za brezposelne v letu 2020



Poznate vse spremembe, ki jih prinaša novela zakona o urejanju trga dela?



27.12.2019 so nastopile novosti z novelo zakona o urejanju trga dela. Zvišal se bo minimalni znesek denarnega nadomestila, s čimer se izboljšuje socialni položaj brezposelnih. Vse predvidene novosti za brezposelne bodo tako pričele veljati s pričetkom uporabe spremenjenih pravil evidentiranja izrabe delovnega časa. A vendar najpozneje s 1. januarjem 2021.


Ena ključnih novosti za brezposelne je zvišanje najnižjega denarnega nadomestila iz 350 na 530,19 evra bruto. Namen ukrepa je izboljšati socialno-ekonomski položaj brezposelnih oseb. Na drugi strani pa bo zavarovanec po novem moral pridobiti 10 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih, da mu bo priznano denarno nadomestilo. Uporaba te spremembe je zamaknjena do začetka uporabe spremenjenih pravil evidentiranja izrabe delovnega časa, določenih s predpisom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, najpozneje pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2021.


Mlajši od 30 let bodo še naprej upravičeni do nadomestila, v primeru, da imajo najmanj 6 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih.





Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev. Medtem ko so posamezniki, ki presegajo starost 58 let in imajo zavarovalno dobo daljšo od 28 let, upravičeni do prejemanja nadomestila v trajanju 25 mesecev.


Finančnih sankcij za brezposelne z marcem ne bo več

Ravno tako se med novosti za brezposelne vključuje tudi odprava finančne sankcije za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi – v roku treh dni – ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Dosedanja ureditev tem osebam, ki se znajdejo v tovrstnem prekršku, odmeri le 60 odstotkov višine od povprečja plač, namesto 80 odstotkov.


Prenovljena zakonodaja o urejanju trga dela vnaša tudi spremembe za upokojence, ki opravljajo občasna in začasna dela. Čeprav ravno te sodijo med najbolj ranljivo skupino prebivalstva, saj so pogosto osamljeni, onemogli in pogosto tudi finančno okrnjeni, jih je država v preteklosti že dodatno »kaznovala«.

Opravljali so lahko le 60 ur dela v koledarskem leto, kar je omejevalo njihov socialno-ekonomski položaj. Tovrsten represivni ukrep se bo po novem malce razrahljal, saj bodo lahko opravili 30 ur dela več, torej 90. Pri čemer se določen obseg dovoljenih ur (720) na letni ravni ne spreminja.


Po novem je namreč predpisana zahteva po osnovnem znanju slovenskega jezika (raven A1). Ta izpolnjen pogoj je nujen, če se bodo dotični želeli vpisati v evidenco brezposelnih. Iz tega niso izvzeti tudi državljani-EU, Švice in držav evropskega gospodarskega prostora, ki se bodo morali v okviru iskanja zaposlitve vključiti v tečaj osnovnega slovenskega jezika in pristopiti k izpitu.


vir: Zavod za Zaposlovanje, Data



Obdavčitev poslovnih daril



Obdavčitev poslovnih daril je v prazničnem decembru pogosta tema pogovora med podjetniki. Podjetniki in podjetja namreč iščejo ideje za obdarovanje svojih zaposlenih, njihovih otrok in poslovnih partnerjev.



V zadnjih letih se vse več podjetij obdarovanja loti mesece vnaprej in predvsem preudarno. Zavedajo se namreč, da je poslovno darilo lahko obdavčeno. Za zaposlenega navedeno lahko predstavlja davčno obveznost. Temu pa se seveda želijo izogniti. Še posebej pri zaposlenih, ki delajo za minimalno plačo.


Obdavčitev poslovnih daril bo torej aktualno vprašanje še posebej v mesecu decembru. Obdavčitev poslovnih daril za zaposlene ureja Zakon o dohodnini. Če se torej delodajalec odloči, da bo svojim zaposlenim ob koncu leta podaril poslovna darila, se ta, skladno s 39. členom zakona, štejejo za boniteto. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.





Obdavčitev daril za otroke zaposlenih

Precej podjetij se v decembru svojim zaposlenim zahvali tudi tako, da organizira obdarovanje otrok. Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Tako dana darila so za podjetje tudi davčno priznan odhodek. Če gre za darila višje vrednosti, se znesek v delu, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.


Če torej darilo presega dovoljene zneske, mora podjetje – pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo – za prejemnika darila obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov. Obdavčitev poslovnih daril za poslovne partnerje Za poslovne partnerje štejejo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje oziroma je ali bo sodeloval.


Poslovna darila, ki jim jih podjetje nameni, se obravnavajo kot darila za druge fizične osebe, ki niso zaposleni. Davčno osnovo pa v tem primeru predstavlja doseženi dohodek. Skladno z 31. členom ZDDPO-2 se poslovna darila, namenjena poslovnim partnerjem, davčno obravnavajo kot reprezentanca. Strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov. To pa ne velja le za poslovna darila, ampak tudi za stroške pogostitve in zabave ob poslovnih stikih podjetnika s poslovnimi partnerji.



vir: data