V PRIPRAVI SO DODATNE REŠITVE ZA BLAŽITEV FINANČNIH POSLEDIC EPIDEMIJE



Ministrstvo za finance je včeraj, 16.3.2020, objavilo, da pripravljajo dodatne rešitve, s katerimi bodo stopile na pomoč podjetnikom in s tem ublažile finančne posledice epidemije.



Načrtuje, da se bodo podaljšali roki za predložitev obrazcev in druge dokumentacije državnim organom (FURS, AJPES). Omogočil se bo tudi odlog plačila določenih finančnih obveznosti. Ukrepi se bodo nanašali tako na finančni, kot na administrativni vidik poslovanja podjetij in podjetnikov.


Poslovni subjekt, ki ima težave pri plačevanju davkov, ima po obstoječi zakonodaji naslednje možnosti:


1. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

FURS v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode (zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil). Obrazec je objavljen na spletni strani FURSa. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.


2. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila).

Ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Obrazec je objavljen na spletni strani FURSa. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.


3. Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov)

Velja samo za srednja in velika podjetja, ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Več informacij je na strani FURS.


4. Zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje zaradi nižjega pričakovanega poslovnega rezultata tekočega leta.

Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davčne obveznosti kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot Lastni dokument. Kot prilogo k vlogi mora zavezanec priložiti davčni obračun za tekoče obdobje do vložitve vloge, v katerem izkaže dejanske prihodke in odhodke do oddaje vloge ter podati oceno višine davčne osnove za tekoče leto, kateri mora priložiti tudi opis konkretnih razlogov za takšno predvideno znižanje davčne osnove in priložiti podatke, ki dokazujejo, da bo davčna osnova za tekoče obdobje nižja, kot je bila njegova davčna osnova v preteklem letu (npr. podatke o preklicanih ali zmanjšanih naročilih, konkretne podatke o zmanjšanju rezervacij nočitev v primerljivem obdobju ipd.). Takšno vlogo kot lastni dokument vloži preko eDavkov.


Vlogi mora davčni zavezanec priložiti:

• davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, v katerem davčni zavezanec navede dejanske podatke za tekoče davčno leto do dneva vložitve zahteve za znižanje akontacije;

• bilanco stanja za tekoče davčno obdobje do vložitve zahteve,

• izkaz poslovnega izida za tekoče davčno obdobje do vložitve zahteve,

• oceno davčne osnove za tekoče davčno leto,

• podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove oziroma dokazujejo obrazložitev razlogov (utemeljitev konkretnih razlogov za zmanjšanje davčne osnove, ki izvirajo iz spremembe poslovanja zaradi spremenjenih okoliščin – na primer zmanjšanje obsega poslovanja in posledično nižje pričakovane davčne osnove zaradi omejitev povezanih s koronavirusom, pri čemer je potrebno navesti konkretne podatke o znižanju npr. rezervacij nočitev, upada naročil, zmanjšanja proizvodnje ipd. vključno z navedbo konkretnih transakcij in poslovnih partnerjev).







V uporabi pa že je tudi interventni zakon, ki omogoča pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač, vendar ob izpolnjevanju določenih pogojev!


Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce in pri katerih je zaradi posledic virusa prišlo do poslabšanja poslovnega položaja družbe.

Pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač bo potrebno:

• predložiti opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa,

• na podlagi opisa poslovnega položaja podjetja, kjer se ugotovi, da delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem, ter se odloči za napotitev na začasno čakanje na delo,

• predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.


Delodajalec lahko napoti delavce na začasno čakanje na delo za največ tri mesece

Delavec je upravičen do nadomestila plače v višini 80 % osnove, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih. Osnova je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Breme izplačila nadomestila plače za začasno čakanje na delo nosijo delodajalci v višini 60 odstotkov, preostalih 40 odstotkov Republika Slovenija.
















vir: data, FURS, Uradni List, Zakon